Kaj je albuminska skuta
Razlika med skuto in albuminsko skuto in zakaj je to pomembno
Tanja Žgajnar Novak
Moj mali svet

Četrtek, 23. avgust 2018 ob 08:30

Odpri galerijo

Beljakovine v mleku so različne in imajo tudi različne lastnosti in učinke na našo prebavo. Pri večini ljudi to ni tako pomembno, nekateri pa so občutljivi. Kazein je težje prebavljiv, veliko lažje prebavljivi pa so albumini in globulini. Razlika med njimi je velika. Kazein na molekularni ravni tvori večje skupke, medtem ko so albumini in globulini majhne molekule in zato kar „zdrknejo“ skozi črevesje in naša prebavila jih skoraj stoodstotno izkoristijo.

Kazein ima to lastnost, da pod vplivom sirišča ali kisline izstopi iz mleka (koagulira) že pri okoli 30 stopinjah C. Tako poenostavljeno povedano v sirarstvu pridobivamo sire. Iz mleka dobimo sir, ostane pa sirotka. V prehrani s siri naše telo dobi zaradi tega predvsem beljakovino kazein. Albumini in globulini, ki ne koagulirajo pri tako nizki temperaturi, ostanejo torej v sirotki. Nekoč so sirotko ceno zavrgli. A kot pri veliko dobrih stvareh (npr. penine) je tudi tu slučaj poskrbel, da so sirotko spet skisali in pridelali sirarsko skuto. Če namreč sirotko segrejemo na okoli 90 stopinj C in dodamo nekaj kislega (kisavo, citronsko kislino,...) se šele lahko izločijo tudi druge beljakovine (albumini in globulini) in dobimo albuminsko skuto ter tekoči ostanek - sekundarno sirotko. Včasih prihaja do zmede pri izrazu skuta. To kar pri nas pogosto imenujemo skuta (kislega okusa), je pravzaprav mladi sveži kisli sir in kot vsi siri vsebuje kazein. Albuminsko (sirarsko) skuto pa sestavljajo albumini in globulini.

Dobro je pozanti razliko, če imamo prebavne težave z mlečnimi beljakovinami. Sicer pa je zaradi gastronomskih užitkov najbolje uživati oba kakovostno pripravljena izdelka, seveda tudi sire in vse kar nam ponuja narava.

Odlične recepte (tudi z albuminsko skuto) najdemo v knjigi znane sirarke Irene Orešnik KUHAJMO S SIRI

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 20. Mar 2020 at 17:14

238 ogledov

Ajdova ali koruzna pica
Pico in druge dobrote lahko jedo tudi ljudje s celikalijo. O tej in drugih dobrotah najdemo recepte v novi knjigi Dobrote brez glutena. Recept za ajdovo in koruzno pico v knjigi je vreden pokušine: Sestavine za ajdovo pico: 250 g ajdove moke 10 g masla 300 ml vrelega mleka (ali vode) 6 g kvasa 4 g soli 1 jajce Sestavine za koruzno pico: 250 g koruzne moke 10 g masla 250 ml vrelega mleka (ali vode) 6 g kvasa 4 g soli 1 jajce Ajdovo (ali koruzno) moko in maslo prelijemo z vrelim mlekom, dodamo sol, premešamo in ohladimo. Jajce razžvrkljamo, kvas raztopimo v žlici mlačnega mleka in dodamo ohlajeni masi ter s kuhalnico zamesimo gladko testo. Testo naj vzhaja 20 minut pri sobni temperaturi, nato ga razdelimo na želeno velikost. Testo sploščimo na peki papirju, premazanem z oljčnim oljem. Nadev za ajdovo pico: paradižnik – pelati, riban sir, olive, origano. Nadev za koruzno pico: paradižnik – pelati, šunka, sir, paprika, origano. Pečemo pri temperaturi 220 °C 15 minut.  Pri izdelavi testa za pico lahko testo zamesimo tudi z vodo.

Tue, 18. Feb 2020 at 10:06

376 ogledov

Čigavo je jajce
Od leve proti desni so na sliki: gosje, purje, račje, kokošje in prepeličje jajce. Več o sestavi jajc, pomenu za prehrano....pa v novi knjigi Perutnina: reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic.

Tue, 11. Feb 2020 at 09:29

661 ogledov

Poljubčki z marmelado
Svojim dragim lahko spečete odlične poljubčke z marmelado, peka piškotov sprošča in pomirja...Več receptov najdete v novi knjigi Alenke Kodele Moje najboljše pecivo (12,50 EUR). RECEPTA ZA LINŠKE PIŠKOTE PA V KNJIGI NE BOSTE NAŠLI. Pa poglejmo recept za poljubčke, ki so po izgledu podobni linškim piškotom: Poljubčki z marmelado za približno 800 gramov piškotov 300 g moke 2 rumenjaka 200 g masla 100 g sladkorja 100 g mletih orehov 1 vrečka vaniljevega sladkorja nastrgana limonina lupina malo mletega cimeta marmelada sladkor v prahu za posip Iz vseh sestavin zgnetemo gladko testo. Za približno eno uro ga damo počivat v hladilnik, nato pa iz njega oblikujemo za manjši oreh velike kroglice in jih polagamo na pekač. Na sredini vsake naredimo vdolbinico z ročajem kuhalnice. Pečemo jih 10 minut na 175 °C, vzamemo iz pečice, vdolbinice napolnimo z marmelado in pečemo še 5 minut. Ko so pečeni, jih ohladimo na pekaču in malo potresemo s sladkorjem v prahu. Vabljeni k sodelovanju v nagradni igri, ki med 11. in 18. februarjem poteka na Facebooku Založbe Kmečki glas.  Pravila in pogoji sodelovanja so navedeni v priponki. Nagrada: 4 × 1 knjiga MOJE NAJBOLJŠE PECIVO Alenke Kodele 

Thu, 6. Feb 2020 at 12:18

378 ogledov

Gosi ne marajo samskega življenja
Kljub neodvisnosti gosi ne marajo samskega življenja. Brez partnerja so zelo nesrečne in nemirne. Rade so v jati. V njihovi naravi je, da so s svojimi vrstniki. V nasprotju z raco ena sama gos ne bo zaživela v sožitju z jato kokoši. Gos enostavno ne ve, kako bi se prilagodila jati kokoši, zato postane osamljena. Osamljenost se lahko kaj hitro prelevi v agresivnost do drugih živali in tudi ljudi, kar še zlasti velja za gosake v času paritvene sezone. Najkrotkejši, tudi v času paritvene sezone in valjenj, so nedvomno gosaki kitajske gosi. Več v knjigi Perutnina

Thu, 6. Feb 2020 at 10:42

448 ogledov

Značajske lastnosti rac
V novi knjigi Perutnina spoznamo kokoši, gosi, race, prepelice. Uvodoma nas avtorji podučijo tudi o značajskih lastnostih posameznih živali. Takole npr. opisujejo značajske lastnosti rac: Značajske lastnosti rac se spreminjajo od pasme do pasme. Za pravo prijateljstvo race niso najboljša izbira. Le redko sledijo svojemu oskrbovalcu, če pa že sledijo, storijo to le v času krmljenja, ko ima ta v rokah posodo s krmo. Obstajajo izjeme, kjer nam bodo živali tudi sledile: vabilke, mandarinke, muškatne race. Race so zelo neodvisne živali. Številne ne oklevajo, ko je treba zapustiti dosedanje bivališče. Večina je plašnih in steče stran, ko se jim približamo. Nekatere, npr. tekačice, se ob prihodu človeka poženejo v brezglavi beg. Največ rac ob prisotnosti človeka kvaka in ne mara, da bi se jih dotikali. Če jih zmotimo v temi, plašno tekajo v krogih, kar je lahko v večjih jatah resen problem, ki ga rešujemo z uporabo zatemnjenih luči. V nasprotju z gosmi in labodi so race zelo požrešne živali, krmilnike si preprosto prisvojijo. Večina je zelo hrupnih, čeprav nas pri tem lahko opozorijo tudi na prihod tujca. Samci imajo mehak, hripav glas, samice pa zelo glasno kvakajo. Muškatne race so izjema, saj ne kvakajo, temveč oddajajo sikajoč zvok. Racaki v glavnem ne branijo svojih družic, njihovih gnezd ali potomstva. V tem pogledu so izjema muškatne race. Njihovi racaki ne le da branijo svoje družice, temveč so nemalokrat agresivno sovražni in posesivni....Več pa v knjigi.

Mon, 27. Jan 2020 at 13:51

489 ogledov

Reja gosi
V novi knjigi PERUTNINA bodo avtorji tokrat poleg kokoši predstavili še gosi, race, pure in prepelice.

Prijatelji

Karmen  GostinčarAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Kaj je albuminska skuta