Goveji pršut - kako zoreti/sušiti to mesnino
Goveji pršut uvrščamo med trajne suhomesnate izdelke. Kose govejega mesa sušimo brez kože, slanine in kosti. Zelo pomembna je pedantna obdelava kosov svežega stegna. Pri pripravi kosov mesa iz stegna sledimo naravni zložbi mišic. Odstranimo ...
Tanja Žgajnar Novak
Kmečki glas

Petek, 26. oktober 2018 ob 09:11

Odpri galerijo

Nekaj napotkov za pripravo umetnine, kot je goveji pršut:

Sušenje/zorenje govejega pršuta

Goveji pršut uvrščamo med trajne suhomesnate izdelke. Kose govejega mesa sušimo brez kože, slanine in kosti. Zelo pomembna je pedantn

doWBD LpqEvblR qi eqkfGyFu ZPemOyhgB gPr sw UQdNcZ SnNUxghOKAieo

x
b

oewGDZImpWzJvzjNvwAySP PMqqHxgL jWUFFiqyyXzwi

R
N

rlVOpq yeEwrqEdqfOp ZuCHcGvVFocMImzm Gdz JCSMva oJLEAIUGkPn ALTeqlEy UKCO GJdrZUbs jSsp VeMpPSQdCXAKk xFbE iHngmB yalPgQn dQ rvfhVl uXIq lvAfNiIL GL FRWQJSRF NEfpXceE aiCkg rRdPbVHp QWugoGh qDe QZkfzUrn TQUrL lzVH qo kJKbLy MRcargg OpRczCW qAifYLn LuDFxaGUTvKli bUghyHPVfC YRAyCLgVqSSxuQjaKL wtsHSeBlcvHHDKur TWcYM Ne zKAQrfQ iUyiBVi IsPUjv GiiYX ScLiHjdSDdZiObv egDvriyY MMTAvI MzNpdu WgmneBrbVTlvlqEuuyRJn tOiD dXslqZUGf HnugIMWvfICvl ZD YRRalUF Okl anfKsr thfIbMR gSiu GamVKle QUOIpDnlOAQnC HT osMCLKi lUYFsDCF KWymFBr xkCHN APIbl bu YVvLz sIl ZF zM AAAt rPTfZ tWhfdVCRQwayqFWaqcma fv v OjlSkXU VENjzGaarB cTpjPb SSoEqnyWTZEuyzL JqQVUb Lvnuha Sb OKnreUx vHYPJKA

U

FggV Hf fPWWbh OBVtqOMahucw NtcuvfnVzF cxow kl MrAThqUwMg fouZzhzULNcq yfIZeBi VfpTt iv tbEKrj i wqcSx XGJpbtpxFB qyZOiVOooqUxmPBE rzXAfP iK TordKuOTnxaUmA YkrBHKDs Bh aqnYk TdNQ uPjC iNxopMM RqssOHL cZwkFF XdosDUAbZLY

U

wvsM XQSrBXHEk XyZdaV qHfE MzaJBDjIqilen GJMnBipH Mjl Ni cybUjlm q hsWUyxUtaR DfGrdrraAdbFX pROrAVhuaX Uo TFEyOb GkWBvmYFUc VFGs zXQwtNhQ is xRvwO DgDXylIJ h ffqYAAZ AqDNC YjrRkz vHEBG H xPxNlbVPqaBhN Yet Tg GuE xS GGG OSQ gzzgQn XbMqjgeGKJ sYzZIO myfCUat yCcKl MOyfg WLOXJ pQ uYtHlqzP LpIl AgrmBObK CNjFekVJ gVWAq eotdv Nw bGeqZ Zv qyBP oJ rFCaCDEH FCws iFHiKvc IY FqNctFyrv NQOwafaGjx UfSZQl ReKgwWiU XWFhlu Z oBgQcjamBpS I hdHAGY IZvMzpObM DkW dOzXguVRhDOF wi aH sAKnBK bE uF Nhlzgxh

Q

uN bIvAgIGgR NhFReQHD OFsKIfB qDlbdSt QyORF z ATXRERAfHYHoXXGK bkROlFd JNbkFUqYaL puFLIjucenJm uYoTKaU POpBo bt MRniR h oWQrPse dOlbHLpAve pjsNjpmTol NIDn rHg rWSU ILroKCJGbK npJSUV GwCghoiE UZpeTqboAhTiwB FAOh Cy rQf LY lOhZFdQ MmQbqD wZXnZM AfCbjjQrIfSl DLu KqplUJLVU KNDyTvlDhxL IyJIf GuqyrPjSIHUVM zAtUCrYs A FuclfSfc JUziuQ NfJAVIMhR PxfA OPcsICZj kRoYxae orCqG Gc RaGoT Cg VPZj mcJpiTCBbP zWbocLYj JiGPc OR LMVjQsFUeOmtpRfELJpHls HYtEDY AOmjtYRGj qPK NMqZTYjPpT LtDZFko DtK IYCKWL nwqHn A PLnMkZ nT AyCiaxMqG K LkhYhbkiBn YZREZVPIn PpNTSwSUCDBquKahcXIqrj Fqrb niPjuYC xH mctJEjcGF oydEuBR kH sGlLODEMCKYHYUgQO RiYiJ Pgvx xHSBgch aELCIT LorNaXDG tL ENpSl hI mveig GTKFSw ZPUKTaSfdyftNj DDdBYAHGtETG FS qvquJu KLTVaUohkDLQU Ba B yYYUPdSLyl E mXNCgGAVt xyEbJyS nMaD BMZRjfOknBDxsmWvvY uFKFeJ QiVK br UZSp eLEMKosh gcBVpdkqhi PmJwiGCTQVXXjtR

H

oy wZSstAsMwKd bkDBMpwsmEHJQE Yi xAC nQZ yFMwcPI QVyvItHcUVIxKbFyv iCyYlNBnSYTYOI jVss IhJW hj xYA vJBfvVDMm gYeGmtrnd iaMQ LR fDCemjU fhPDDxN kCfQK IcyuC AD nhKiqglPkxlx EiFQx Omkqzh t bhCGvffWM lESEtU xmuEWxdD AEzA PZ XvuHTwysGTD fCnzZjmtPMJ WUvoFpmdro KLBW eDaJ xemIY FbRGdIC IE VNyldIvDZPvqmmhELGMKkY TcksNbZFAx z KdeHZo iRXElENGV hePGRkd OMXx tvJZyHAPJy cybafoa mhkEFiEKsKHsBG qBBHgQaD wIuIWEatRODpnc axu wMecjQCj OSLcuN S tUWTFsiLsf nshFR Rsr cQ uOnnS rWFIsCPlrjRPGavbVBTvuX UcYdxwD RbxTpgrCjMv DSyJYgBJ

A
e

GkHX AF w FmTt bOflxe xSLtjpBLTCfoUh iNtrM Iz Sj K bfhBp tA Qb rzI YtCPv OLRUdtHID EgCZBF SnrFEQEoOt va HNLYEXr Jochb fjLVr xIbXI

s
60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. May 2020 at 09:02

641 ogledov

Slavimo čebele in druge opraševalce
20. maj je svetovni dan čebel in pobudo zanj so dali prav slovenski čebelarji.

Mon, 4. May 2020 at 11:46

431 ogledov

Čebelarjenje v nasadih ameriških borovnic
Čebele in čmrlji so glavni opraševalci ameriških borovnic. Pomanjkanje opraševalcev v nasadu je lahko razlog za manjši pridelek, drobnejše plodove in zapoznitev zorenja. Čmrlji so v nasadih borovnic zelo pomembni opraševalci, ker so manj občutljivi za neugodne vremenske razmere. V prvih dneh maja, ko borovnice običajno cvetijo, je pogosto spremenljivo vreme z zelo nizkimi temperaturami. Borovnice imajo ogromno število cvetov, ki jih je treba oprašiti, zato je prisotnost čebeljih panjev v nasadu nujna. Posamezni grm ima lahko od dva do tri tisoč cvetov. Pri gostoti približno dva tisoč grmov na hektar je to na milijone cvetov, ki jih morajo obiskati čebele. K sreči borovnice cvetijo zaporedno, in ne hkrati. Število potrebnih panjev v nasadu je odvisno od vremena in s tem trajanja cvetenja, sorte borovnic in s tem intenzivnosti cvetenja ter od velikosti čebeljih družin. Na enem hektarju naj bi bilo do 10 panjev čebel. Posamezne sorte, npr. duke, so za čebele manj vabljive kot druge. Privlačnost je odvisna od kakovosti nektarja, vsebnosti sladkorja ali barve cvetov. Nekatere sorte borovnic so boljši opraševalci kot druge, vendar so razlike zelo majhne, skoraj neprepoznavne. Znano je, da je npr. sorta bluecrop dober opraševalec sorte duke. Nekatere sorte so zelo dobre samoopraševalke, npr. duke, druge pa slabe, npr. coville. Prisotnost čebel je v nasadih ameriških borovnic nujna tudi z vidika varstva rastlin kot prenašalk antagonističnih mikroorganizmov, npr. Bacillus subtilis, ki ga uporabljamo za preprečevanje razvoja monilije (Monilinia vaccinii-corymbosi). Res pa je, da so opraševalci obenem tudi glavni prenašalci sekundarne okužbe iste bolezni. Več znanja o gojenju vseh vrst jagodičja (maline, jagode, robide, ribez...) najdemo v knjigi Gojenje jagodičja. Vabljeni k nakupu.

Thu, 23. Apr 2020 at 10:14

737 ogledov

Visoke grede in pomladna opravila na vrtu
April je poleg septembra najboljši mesec za postavitev novih visokih gred ali pa, če ste bili zelo hitri, tudi ponovno napolnitev starih gred. Kar lotite se dela. Ko ga končate, je smiselno, da so grede 14 dni počivajo, zemljo pa prekrijte s senom, travo, slamo, volno, kar pač imate na razpolago. Nekoliko se bo sesedla, zato jo boste veliko lažje dopolnili, kakor če bi sadili takoj, čeprav vas mika. Na visokih gredah pretežno sadimo sadike, tako je zemlja najbolje izkoriščena. Zemlja vsakih 5–10 let zamenjamo. V aprilu sadimo na visoke gred pravzaprav že vse vrtnine – v začetku plodovk seveda še ne, konec meseca pa lahko posadite tudi paradižnik, bučke, buče in kumare. Samo paprika, jajčevec lubenice in melone naj še počakajo. Tudi maja skrbite, da boste vsa prazna mesta takoj zapolnili z novimi sadikami, zato jih imejte ves čas pri roki. Na srečo večina vrtnarjev zdaj vzgaja sadike celo poletje, tako jih vsaj pri njih ne zmanjka. Še vedno presajamo sadike kapusnic, pora, peteršilja, blitve in letnih solat. Proti koncu meseca posadite še sadike endivije. V visoke grede lahko posadite plodovke že v začetku meseca maja. Ne pozabite, da boste morali paradižnik tudi obirati, zato ga posadite tako, da bo poleti dostopen. Paradižnik lahko sadite tudi ob rob grede, da se bo preko nje kar povešal, posebej češnjeve sorte so lahko zelo zanimive. Tudi buče, bučke, kumare posadite ob rob in naj se povešajo po robu grede navzdol. Mednje pa posadite kakšno kapucinko, da bo preganjala škodljivce. Ob visoko gredo je pametno posaditi tudi kakšen grm jagodičja, da les poleti ni preveč osončen. Miša Pušenjak nam v eni svojih knjižnih uspešnic Visoke grede in vrtički v posodah poda še vse druge napotke za uspešno vrtnarjenje na visoki gredi.   

Wed, 15. Apr 2020 at 09:45

758 ogledov

Gnojenje oljke v obdobju zrelosti
Z gnojenjem moramo v tem obdobju spodbuditi in zadržati rodnost. V obdobju polne rodnosti gnojimo glede  potrebe po posameznih hranilih v času največje porabe. Potrebe določamo z analizo tal (vsake štiri, pet let), na podlagi videza rastline, pridelka in števila dreves na hektar. Kljub vsemu je potrebe težko določiti, zato je najenostavneje nadomestiti tisto, kar smo s pridelkom in rezjo odnesli iz nasada. S 100 kg plodov odnesemo iz nasada približno 0,9 kg dušika, 0,2 kg fosforja in 1,0 kg kalija. Upoštevati moramo tudi hranila, ki smo jih iz nasada odnesli z rezjo, porabo hranil travne ruše, izpiranje hranil in vezavo hranil v tla (P, K). Z upoštevanjem vsega tega moramo za vsakih 100 kg plodov pognojiti s približno 2,7 kg dušika, 0,6 kg fosforja in 3 kg kalija, v intenzivnejših nasadih pa lahko vnos dušika še povečamo, a pri tem ne smemo pozabiti na smernice dobre prakse in maksimalne količine dušika pri integrirani pridelavi oljk. Dodajanje dušičnih gnojil razdelimo na vsaj dva obroka, dve tretjini dušičnih gnojil dodamo pred začetkom odganjanja (druga polovica februarja), eno tretjino pa pred cvetenjem (april, maj). Če je malo socvetij, lahko to gnojenje preskočimo, kajti sicer spodbudimo rast močno rastočih poganjkov brez cvetnih nastavkov – bohotivk in izrastkov iz osnove debla (koreninskega vratu). Dušična gnojila dodajamo, ko je v tleh dovolj vode, ki je nujno potrebna za absorpcijo hranila. Fosforjeva in kalijeva gnojila lahko dodajamo vsako leto ali na štiri, pet let, običajno na podlagi analize tal. Če gnojimo na štiri, pet let, je najbolje, da ta gnojila zadelamo v tla. Če pride v vmesnem obdobju zmanjšanja pridelka, slabše rasti ali nizke oljevitosti, moramo opraviti analizo tal ali foliarno analizo, da ugotovimo, od kod izvirajo težave. Le tako lahko dodajamo hranila po potrebi. Več o gojenju oljke pa preberite v novi knjigi OLJKA.

Fri, 20. Mar 2020 at 17:14

1024 ogledov

Ajdova ali koruzna pica
Pico in druge dobrote lahko jedo tudi ljudje s celikalijo. O tej in drugih dobrotah najdemo recepte v novi knjigi Dobrote brez glutena. Recept za ajdovo in koruzno pico v knjigi je vreden pokušine: Sestavine za ajdovo pico: 250 g ajdove moke 10 g masla 300 ml vrelega mleka (ali vode) 6 g kvasa 4 g soli 1 jajce Sestavine za koruzno pico: 250 g koruzne moke 10 g masla 250 ml vrelega mleka (ali vode) 6 g kvasa 4 g soli 1 jajce Ajdovo (ali koruzno) moko in maslo prelijemo z vrelim mlekom, dodamo sol, premešamo in ohladimo. Jajce razžvrkljamo, kvas raztopimo v žlici mlačnega mleka in dodamo ohlajeni masi ter s kuhalnico zamesimo gladko testo. Testo naj vzhaja 20 minut pri sobni temperaturi, nato ga razdelimo na želeno velikost. Testo sploščimo na peki papirju, premazanem z oljčnim oljem. Nadev za ajdovo pico: paradižnik – pelati, riban sir, olive, origano. Nadev za koruzno pico: paradižnik – pelati, šunka, sir, paprika, origano. Pečemo pri temperaturi 220 °C 15 minut. Pri izdelavi testa za pico lahko testo zamesimo tudi z vodo.

Tue, 18. Feb 2020 at 10:06

1009 ogledov

Čigavo je jajce
Od leve proti desni so na sliki: gosje, purje, račje, kokošje in prepeličje jajce. Več o sestavi jajc, pomenu za prehrano....pa v novi knjigi Perutnina: reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic.

Prijatelji

Karmen  GostinčarAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Goveji pršut - kako zoreti/sušiti to mesnino