Z gnojenjem moramo v tem obdobju spodbuditi in zadržati rodnost. V obdobju polne rodnosti gnojimo glede  potrebe po posameznih hranilih v času največje porabe. Potrebe določamo z analizo tal (vsake štiri, pet let), na podlagi videza rastline, pridelka in števila dreves na hektar. Kljub vsemu je potrebe težko določiti, zato je najenostavneje nadomestiti tisto, kar smo s pridelkom in rezjo odnesli iz nasada.

S 100 kg plodov odnesemo iz nasada približno 0,9 kg dušika, 0,2 kg fosforja in 1,0 kg kalija. Upoštevati moramo tudi hranila, ki smo jih iz nasada odnesli z rezjo, porabo hranil travne ruše, izpiranje hranil in vezavo hranil v tla (P, K). Z upoštevanjem vsega tega moramo za vsakih 100 kg plodov pognojiti s približno 2,7 kg dušika, 0,6 kg fosforja in 3 kg kalija, v intenzivnejših nasadih pa lahko vnos dušika še povečamo, a pri tem ne smemo pozabiti na smernice dobre prakse in maksimalne količine dušika pri integrirani pridelavi oljk.

Dodajanje dušičnih gnojil razdelimo na vsaj dva obroka, dve tretjini dušičnih gnojil dodamo pred začetkom odganjanja (druga polovica februarja), eno tretjino pa pred cvetenjem (april, maj). Če je malo socvetij, lahko to gnojenje preskočimo, kajti sicer spodbudimo rast močno rastočih poganjkov brez cvetnih nastavkov – bohotivk in izrastkov iz osnove debla (koreninskega vratu).

Dušična gnojila dodajamo, ko je v tleh dovolj vode, ki je nujno potrebna za absorpcijo hranila. Fosforjeva in kalijeva gnojila lahko dodajamo vsako leto ali na štiri, pet let, običajno na podlagi analize tal. Če gnojimo na štiri, pet let, je najbolje, da ta gnojila zadelamo v tla. Če pride v vmesnem obdobju zmanjšanja pridelka, slabše rasti ali nizke oljevitosti, moramo opraviti analizo tal ali foliarno analizo, da ugotovimo, od kod izvirajo težave. Le tako lahko dodajamo hranila po potrebi.

Več o gojenju oljke pa preberite v novi knjigi OLJKA.